Pogled za osebe
Z DISLEKSIJO

Zakaj ne morem brati?

Prof. dr. Ana Krajnc
 
Težave z branjem so pri večini otrok in odraslih z disleksijo tako splošen in značilen pojav, da je po njih dobila ime celotna nevrološko-psihološka drugačnost oseb (dislegere = nesposobnost branja).
 

Disleksija ima danes mnogo širši pomen

Disleksija zajema še druge, s tem povezane, nevrološko-psihološke pojave (dispraksija, diskalkulija, disgrafija, skotopični sindrom in druge).
V zahodni civilizaciji je branje zelo pomembna dejavnost, katero naj bi se otrok naučil takoj na začetku šolanja. Vsa pozornost je posvečena branju in pisanju. Če pri tem otrok ni uspešen, je nevarno, da ga v naši kulturi zahodne civilizacije hitro odnese na rob družbe.
 

Otrok z bralnimi težavami je zelo stigmatiziran

Težave pri branju povezujejo v javnosti s pomanjkanjem intelektualnih sposobnosti in zaradi tega nastaja veliko težav. Nihče se ne obregne ob to, če otrok ne zna risati, če ima zelo nerazvito empatijo, če nima razvite tridimenzionalne in rotacijske predstavljivosti ali prostorske orientacije … brati mora znati.
Jasno je, da če človek vidi natisnjen tekst popačen, ne more hitro brati. Presledki tišine pri branju so dolgi, saj ugiba, katero črko vidi. Ko črke sestavi v besedo, ugotavlja, da ni smiselna in je v resnici na tem mestu neka druga beseda. Veliko si pomaga z ugibanjem in miselnimi procesi. Postopoma razvije celo strategijo za boljše branje, a brez barvne folije ali barvnih očal še vedno ne gre.
 

Psihične travme otroku znižajo samozavest

Psihične travme v razredu so nevarne, otroka zaznamujejo za vse življenje. Znižajo mu samozavest in vanj vraščajo negativno samopodobo. Otrok sam začne verjeti, da je z njim nekaj narobe. Zelo se trudi, da bi svojo nemoč obvladal, trudi se veliko bolj od drugih, a ne zmore. Njegova nevrološka danost je zid. Učiteljica sluti otrokove sposobnosti, a se v šolskem uspehu ne odražajo, zato sklepa, da se otrok ne trudi, je len, ne sodeluje. Take krivične moralne obsodbe pred razredom ali na roditeljskem sestanku otroka ali odraslega nevarno potisnejo še niže.
 

Boj skozi življenje

Branje lahko v našem okolju odpre priznano pot v šolanje in kariero. Oseba s težavami pri branju se bo morala skozi življenje po svoje boriti sama. Izven šablone jo čaka ustvarjalna pot slabih in dobrih izkušenj. Zagotovo pa bo vsaka našla svojo, zase najbolj primerno življenjsko pot. Angleški pregovor pravi: »Your way is the best way« (Tvoja pot je najboljša pot, prev. A. K.). (Serres, 2018)
 

Šolski način branja je linearen, oseba z disleksijo bere celostno

Šolski način branja je izrazito linearna spretnost. To je drugi možni vzrok za težave pri branju. Osebe z disleksijo lahko berejo celostno, kompleksno in hitreje od linearnega branja, ko odkrijejo način, ki jim je najlažji. Njihov način branja je podoben temu, kar sicer v literaturi priporočajo kot metode hitrega branja.
Osebe z disleksijo zelo hitro zagledajo bistvo stvari bodisi pri izražanju ali dojemanju vsebin. En pogled v sredino strani in bežen prelet okoli nje jim že lahko odkrijeta bistvo vsebine. Nekateri gredo diagonalno čez stran, dojamejo bistvo in dodajo podrobnosti z ustvarjalno fantazijo. Zato ne marajo brati naglas, kot to zahtevajo v šoli. »Če berejo tiho, po svoje vse razumejo.« Ko berejo naglas, morajo dosledno slediti zlogom, besedam in vrsticam. Razvijejo nadomestne strategije in se z branjem na svoj način uvrstijo med najhitrejše bralce. Samo pri nekaterih osebah z disleksijo pa ovira branje skotopični sindrom.
 

Skotopični sindrom

Skotopični sindrom je odkrila ameriška psihologinja Helen Irlen konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Odkrila je, da če človekovi možgani ne zaznavajo določene barve ali več barv barvnega spektra svetlobe, oseba zelo težko bere. Pri tem so oči povsem brezhibne, vizualno zaznavo spreminja osebna nevrološka osnova. Njen inštitut je razvil ustrezne teste za ugotavljanje osebne vidne zaznave. Z empiričnimi raziskavami testnih rezultatov Irlen testov je razvila pripomočke za izboljšanje vidne percepcije teh oseb: barvne folije in individualna skotopična očala.
Leta 2018 smo v Sloveniji ustanovili prvi Irlen inštitut v Srednji Evropi. Zametek tega je do tedaj deloval v okviru Inštituta za disleksijo, Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje (SUTŽO). Podprli so ga sponzorji, katerih otrokom smo pomagali do gladkega in prijetnega branja.
 
 
LINK NA IRLEN
Viri:
  • Serres, Michel (2018): Palčica. Založba Hiša poezije, Ljubljana.

PREBERI ŠE