Svet Inštituta

Prof. dr. Ana Krajnc, psihologinja in andragoginja, je svoje karierno pot posvetila izobraževanju odraslih in zaznamovala področje izobraževanja odraslih v Sloveniji in tujini. Zaslužna profesorica Univerze v Ljubljani je lansko leto prejela državno priznanje Red za zasluge Republike Slovenije in največje mednarodno priznanje na Ohio University – sprejem v Dvorano slavnih s področja izobraževanja odraslih. Je soustanoviteljica in predsednica Univerze za tretje življenjsko obdobje in Inštituta za disleksijo. Išče in odkriva, »kaj človek zmore«, v čem je najboljši, in ne, »česa ne zmore«. Poudarja, da če otroka učimo z zanj neuspešno metodo, zamenjajmo metodo in ne spreminjajmo otroka.

Za disleksijo pravi, da je prednost. Današnji čas, 21. stoletje, zahteva lastnosti, ki jih imajo osebe z disleksijo: ustvarjalnost, samoiniciativnost, inovativnost, strateške funkcije za uresničevanje novih rešitev, doseganje ciljev, povzročanje sprememb in prilagajanje spremembam, likovno izražanje, empatičnost … Nova civilizacija, v katero prehajamo z novo tehnologijo, je pisana na kožo osebam z disleksijo. NASA išče osebe z disleksijo. Zaposlila jih je že cel oddelek, saj jim odkrivajo rešitve za najtežje situacije pri osvajanju vesolja.

Osebe z disleksijo niso več odrinjene, pridobivajo pomemben, nov družbeni položaj. Pustite otroka, da se uči na svoj način in kmalu bo vse znal. Področjem, za katera čuti, da ni talentiran, se bo izognil. Nihče ni sposoben vsega.

Dr. Dušana Findeisen vodi Inštitut za raziskovanje in razvoj izobraževanja pri SUTŽO.

Z vprašanjem disleksije se ukvarja že od leta 1996, vse od svojih prvih objav v Andragoških spoznanjih (Kdo se boji disleksije), kjer tudi prvič piše o disleksiji, v javnosti objavi svojo lastno zgodbo osebe z disleksijo.

Z njenim mentorstvom nastane diplomsko delo Simone Hodnik Pričevanja odraslih dislektikov. Sodelovala je v projektih FORWARD in FORWARD TRAINER. Na svojih študijskih potovanjih je naletela na delo Reading By The Colours (slov. Brati v barvah), kar je med drugim dopolnilno spodbudilo razmislek o skotopičnem sindromu na Inštitutu za disleksijo pri SUTŽO.

Je so-avtorica prvega priročnika za vzgojo univerzitetnih učiteljev za prepoznavanje tega pojava. So-organizirala je konferenco na temo disleksije odraslih v Ljubljani. Ukvarja se tudi s funkcionalno pismenostjo, še nedavno tudi v evropskem projektu LearnersMot. V projektu 4elementi so ji zaupali so-oblikovanje e-knjig z lekcijami iz angleškega jezika za osebe z disleksijo.

Dr. Vesna Radonjić Miholič je doktorica klinične psihologije. S svojim delom pomaga ljudem, ki zaradi bolezni, poškodbe ali prirojenih okvar potrebujejo pomoč pri razvijanju lastnih poti za uresničevanje svojih sposobnosti in aktivnem vključevanju v okolje, s čimer so dosegajo višjo kakovost življenja.

Je strokovna sodelavka Inštituta za disleksijo in izvajalka testiranj za disleksijo. Posameznike spodbuja k prepoznavanju njihovih posebnosti, ki naj postanejo izziv in ne ovira za doseganje življenjskih ciljev.

Mag. Marija Velikonja je svojo karierno pot začela kot učiteljica in je to vlogo ohranila tudi kasneje, ko se je na Zavodu za šolstvo in Andragoškem centru Slovenije ukvarjala z izobraževanjem odraslih, tudi učiteljev, in še kasneje z izobraževanjem ravnateljev šol in učiteljev, ki so poučevali odrasle.

Uživala je ob branju, raziskovanju in učenju, novo znanje pa nato prenašala na druge. Na Inštitutu za disleksijo pri Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje se srečuje s starši otrok z disleksijo. Pozna njihove stiske in dvome, saj je pred leti kot babica doživljala »prenovo« svoje vnukinje z disleksijo »iz grde račke v belega laboda«. Na Inštitutu za disleksijo pomaga pri organizaciji predavanj in srečanj s starši in drugimi, da skupaj iščejo poti in načine, kako iz »izgubljenih otrok« z disleksijo oblikovati samozavestne mlade osebnosti.

Gregor Usenik je mož, oče, amaterski gledališki igralec, lastnik in direktor podjetja, predavatelj in coach s področja prodaje, vodenja in komunikacije in nenazadnje oseba z disleksijo. Ko je obiskoval osnovno šolo, so takšne opisovali še z drugačnimi nazivi motenj. Njegovo vrsto motnje so zaradi težav z branjem in pravopisom največkrat imenovali »polpismenost«, zato so ga želele svetovalne službe po koncu osnovne šole usmeriti v poklic avtoličar.

Ker Gregor nikoli ni čutil pretiranega talenta in ljubezni do avtoličarstva, se je odločil, da nasvete strokovnjakov zanemari in je raje študiral medicino. Končal je medicinsko biokemijo in kljub velikim težavam pri učenju angleškega jezika končal podiplomski študij menedžmenta (MBA) na univerzi v Kansasu.

Zgornji moto o disleksiji večkrat pove svoji 15 let stari hčerki z disleksijo.

Uroš Ferlin je podjetnik, javni govorec in poslovni coach. Sodeluje pri gradnji “novega” poslovnega sveta, v katerem lahko vsak zase in v svojem poslu najde potencial, ki ga ima v sebi. Moč in skrivnost disleksije je odkril pri 39-ih letih, kar mu je odprlo nov svet in dalo nov zagon. Verjame, da je v življenju vse povezano.