Kazalo
V čem so osebe z disleksijo drugačne?
Dr. Dušana Findeisen
Zaradi disleksije se te osebe učijo na drugačen način, kot se od njih pričakuje, toda tako lahko nastanejo tudi prednosti ali posebno močne zmožnosti.
Zaradi disleksije mnogi ubirajo neuhojene miselne poti, ki so drugim marsikdaj čudne in nenavadne. »Dober Nama,« je pozdravil nek deček, ko je prvič prišel v prostore Inštituta za disleksijo, ki so bili v bližini modne hiše Nama. Povezal je več misli hkrati.
Zaradi disleksije lahko preskakujejo posamezne vezne misli, ki jih sicer domislijo v sebi in hitijo h končnemu sklepu, brez na zunaj vidne poti. Zato so lahko nerazumljivi.
Zaradi disleksije nekateri ne pišejo dolgih spisov, ali pač.
Zaradi disleksije v njih brbota veliko misli hkrati in prisiliti se morajo, da ostanejo pri poteku in izrazu ene same, da upoštevajo zaporedje, da bi bili ostalim razumljivi.
Zaradi disleksije je njihov delovni spomin prizadet (spomnijo se le dveh navodil in ne vsaj petih) in morda niti ne vedo, kje so stavek začeli, ga ne držijo v spominu. Lahko pa je ravno nasprotno in so njihovi stavki izjemno dolgi ter logični.
Zaradi disleksije in skotopičnega sindroma (umanjkanja posamezne barve v spektru bele svetlobe) nekatere boli glava pri branju, vožnji itd.
Zaradi disleksije nekateri ne prenesejo neonskih luči in jih zaradi njih boli glava.
Zaradi disleksije je fant z govorniškega odra pobegnil, čim je bilo mogoče in zbežal na prosto.
Zaradi disleksije nekateri ne prenesejo zvokov ali nasprotno, želijo, da so obdani z njimi.
Oseba z disleksijo navadno vloži velik napor, da bi razumela druge, jim bila podobna, da bi bila sprejeta. Pri tem pa velja pomisliti, da so bile osebe z disleksijo pogosto ranjene in so lahko defenzivne. Pa ne le one, tudi njihovi starši.
Zaradi disleksije nekateri pisatelji pišejo, da bi imeli občutek, da so živeli, da ne bi vsega pozabili.
Gotovo ste doslej že prišli do spoznanja; disleksija je nadvse subjektiven pojav in kot takšnega ga moramo tudi prepoznati in obravnavati.
Prepoznati disleksijo pomaga; kajti tedaj osebe zagotovo vedo, da niso neumne, da morajo iskati sebi primerne načine, da pridejo do cilja. So pač drugačne, svojo drugačnost upoštevajo, kompenzirajo primanjkljaje, jo cenijo.
Zaradi disleksije se te osebe učijo na drugačen način, kot se od njih pričakuje, toda tako lahko nastanejo tudi prednosti ali posebno močne zmožnosti.
Zaradi disleksije mnogi ubirajo neuhojene miselne poti, ki so drugim marsikdaj čudne in nenavadne. »Dober Nama,« je pozdravil nek deček, ko je prvič prišel v prostore Inštituta za disleksijo, ki so bili v bližini modne hiše Nama. Povezal je več misli hkrati.
Zaradi disleksije lahko preskakujejo posamezne vezne misli, ki jih sicer domislijo v sebi in hitijo h končnemu sklepu, brez na zunaj vidne poti. Zato so lahko nerazumljivi.
Zaradi disleksije nekateri ne pišejo dolgih spisov, ali pač.
Zaradi disleksije v njih brbota veliko misli hkrati in prisiliti se morajo, da ostanejo pri poteku in izrazu ene same, da upoštevajo zaporedje, da bi bili ostalim razumljivi.
Zaradi disleksije je njihov delovni spomin prizadet (spomnijo se le dveh navodil in ne vsaj petih) in morda niti ne vedo, kje so stavek začeli, ga ne držijo v spominu. Lahko pa je ravno nasprotno in so njihovi stavki izjemno dolgi ter logični.
Zaradi disleksije in skotopičnega sindroma (umanjkanja posamezne barve v spektru bele svetlobe) nekatere boli glava pri branju, vožnji itd.
Zaradi disleksije nekateri ne prenesejo neonskih luči in jih zaradi njih boli glava.
Zaradi disleksije je fant z govorniškega odra pobegnil, čim je bilo mogoče in zbežal na prosto.
Zaradi disleksije nekateri ne prenesejo zvokov ali nasprotno, želijo, da so obdani z njimi.
Oseba z disleksijo navadno vloži velik napor, da bi razumela druge, jim bila podobna, da bi bila sprejeta. Pri tem pa velja pomisliti, da so bile osebe z disleksijo pogosto ranjene in so lahko defenzivne. Pa ne le one, tudi njihovi starši.
Zaradi disleksije nekateri pisatelji pišejo, da bi imeli občutek, da so živeli, da ne bi vsega pozabili.
Gotovo ste doslej že prišli do spoznanja; disleksija je nadvse subjektiven pojav in kot takšnega ga moramo tudi prepoznati in obravnavati.
Prepoznati disleksijo pomaga; kajti tedaj osebe zagotovo vedo, da niso neumne, da morajo iskati sebi primerne načine, da pridejo do cilja. So pač drugačne, svojo drugačnost upoštevajo, kompenzirajo primanjkljaje, jo cenijo.