Učenci z disleksijo in skotopičnim sindromom. Kako naj jih učitelji razumejo in obravnavajo?

Učenci z disleksijo in skotopičnim sindromom. Kako naj jih učitelji razumejo in obravnavajo?

dr. Dušana Findeisen

Učenci z disleksijo in/ali skotopičnim sindromom. Kako naj jih učitelji razumejo in obravnavajo?

Ti učenci se med seboj zelo razlikujejo. Lahko imajo težave pri branju, pisanju, razumevanju, reševanju problemov, pri matematiki, govorjenju in organiziranju pripovedi. Lahko imajo težave tudi s "prazno glavo», ko na zastavljeno vprašanje morda ne najdejo odgovora, ki ga sicer dobro poznajo. Oslabljen je lahko njihov delovni spomin. Nekaj pripovedujejo ali berejo, pa si ne zapomnijo, kaj je bilo pred tem. Lahko so občutljivi za svetlobo in hrup. Lahko se želijo nenadoma osamiti, zapustiti učilnico in se čez čas vrniti vanjo. Kako nevzgojeno, boste morda dejali, a vedeti morate, da so v  stanju, ki ga nevrološko ne zdržijo. 

Za učinkovito učenje je dobro, če takšni učenci povežejo dotikanje s kognitivnim učenjem. Lahko pa imajo tudi grozde izjemnih sposobnosti. Učitelji, odkrijte jih in jih uporabite. Hitro se učijo, če jim dovolimo, da se učijo na svoj način, a se tudi zlahka zdolgočasijo. Imajo veliko empatije in se borijo za to, da bi bili sprejeti, hkrati pa so čustveno drugačni od povprečja učencev.

Morda se ne spomnijo vaših navodil. So inteligentni in ne razumete, zakaj niso uspešni. Morda se vam zdijo leni, medtem ko na skrivaj porabijo veliko časa za učenje. Niso zbrani, njihova pozornost lahko hitro izgine. Pri sestavljanju učnih načrtov učitelji pomislite na njihove značilnosti in potrebe. V učne načrte lekcij zato prednostno, pred pisnimi  vajami, vključite telesno-kinestetično učenje, ustne vaje itd.

Učenci z disleksijo lahko trpijo zaradi skotopičnega sindroma (močna svetloba). V spektru bele svetlobe lahko umanjka barva, odtenek (večinoma modra ali rožnata). Zato naj pri branju in pisanju uporabljajo barvne zvezke, posebne barvne prosojnice ali barvna očala.