Misli Daniela Pennaca izrečene v Barceloni v CCB

Misli Daniela Pennaca izrečene v Barceloni v CCB

dr. Dušana Findeisen

Kdo je Daniel Pennac? Sin izobraženih staršev, ki jih je skrbel Daniel, ta večno najslabši učenec, ki je namesto pri 17-ih maturiral pri 20-ih, s težavo. Ni mu manjkalo intelektualnih spodbud in zmožnosti, le disleksijo je imel. Nekateri so ga vendarle razumeli in ga rešili. Denimo, profesor francoščine, ki mu je namesto šolskih obveznosti naložil pisanje romana. Vsak teden deset strani. Ko je Daniel sam postal učitelj, je imel izjemen občutek za prestrašene, slabe učence, ki se bojijo učteljevega moraliziranja njihove neuspešnosti. Saj res, se kdo sploh ukvarja s psihologijo najslabšega učenca v razredu? Daniel Pennac nedvomno, saj je avtor zelo branega dela Šolske bolečine, ki je izšlo tudi v slovenščini. Sanjam o tem, da bi v vseh šolah ustanovili dramske skupine, ki razvijajo jezik, ustvarjalnost, podjetnost, kjer je v skupnosti prostor tudi za najslabšega v razredu. Gledališče ni na programu usposabljanja učiteljev, pa bi moralo biti, ker povezuje. Še več, tudi učitelje je treba izpostaviti, kajti mnoge je strah nastopanja. Kogar je strah, ta slabo uči in se slabo uči.

Biti slab v šoli, je majhna socialna smrt

"Biti slab v šoli, je majhna socialna smrt", trdi Pennac. "Učitelj mora učenca videti takšnega kot bo nekoč, v prihodnosti".

"Kaj sem napisal na tablo?"

"Pet." 

"Ja, pet boste dobili, ko se boste znebili strahu! Dobri boste", je Pennac spodbujal svoje učence. Učitelj ne sme moralizirati neuspeha… 

"Len si, nesramen … "

Učenec se mora znebiti občutka krivde, ki visi nad njim.

Metode, metode

Največja pedagoška sprememba bo, če se bodo učitelji usposobili za to, da si bodo z učenci delili znanje, znanje, ki ni blago, ki jim ne pripada. "Dostojevski ni moj, naš je in dokler smo tu je naša naloga, da si znanje o njem delimo z drugimi." 

"Znanje ni blago, ki mi pripada, če sem ga pridobil. Nisem lastnik tega, kar znam, kar sem prebral, znanje ni moja lastnina. Prihaja iz globin človečnosti“." 

Kako otroke navdušiti za učenje? Tako kot tista ravnateljica, ki je v začetku šolskega leta obšla vse razrede in je otrokom povedala, da se bodo takoj prvi dan začeli pripravljati za nastop na koncu leta. Nastop, praznovanje, ta skupni praznik. Trajal je teden dni.  

Več: https://www.cccb.org/en/multimedia/videos/daniel-pennac/229066