Kazalo
Prvo odkrivanje skotopičnega sindroma
Prof. dr. Ana Krajnc
Bila sem pod močnim vtisom, ko sem leta 1988 sodelovala pri rehabilitaciji mladega pacienta po nevrološki operaciji na Psihološkem inštitutu Penfieldove nevrološke klinike v Montrealu. Psihologi so spremljali, kako se pacientove funkcije po operaciji vračajo. Že vnaprej so točno napovedali, da po operaciji ne bo znal šteti. Nato se bo najprej pojavilo štetje naprej, šele čez več tednov štetje nazaj. Preverjali so tudi vidno percepcijo. Na belem listu so mu pokazali črne črke in like, da bi jih prebral in prepoznal. Kljub temu, da se je trudil, da bi kaj prebral, napenjal je oči in obraz, gubal čelo, zapiral veke, obračal papir, mu ni uspelo nič videti. Ko so bel papir s črnimi črkami prekrili s temno modro folijo in jaz na papirju nisem nič več videla, si je pacient vidno oddahnil, saj je končno zagledal, kaj na papirju piše in z zadovoljstvom na obrazu na glas prebral vso vsebino. Zdelo se mi je naravnost čarobno. Od takrat naprej sem iskala odgovor na ta pojav. Kaj je ta temno modra folija spremenila? Kako pomaga? Vprašanja so se vrstila eno za drugim.
Razlago mi je dala knjiga Helen Irlen, ki sem jo kmalu zatem odkrila v knjigarni Reading by the colors v Londonu: »Overcoming dislexia and other reading disabilities through the Irlen method« (Branje z barvami. Kako premagamo disleksijo in druge bralne težave z irlen metodo?, prev. A. K.) (Irlen, H., 1991).
Vse življenje se ukvarjam z izobraževanjem. Vedno so mi bili uganka pametni ljudje, ki so izjavili: »Samo knjige mi ne kažite!« Poleg manjših raziskav o disleksiji na Filozofski fakulteti, sem se začela intenzivneje ukvarjati z disleksijo odraslih šele v okviru evropskega projekta FORWARD (1994–1998). V projektu so poleg Slovenije sodelovale še Norveška (kot koordinatorica projekta), Irska, Danska, Malta in Anglija. Takrat sem se tudi bolj posvetila odkrivanju in testiranju skotopičnega sindroma.
V Sloveniji imata raziskovanje in obravnavanje disleksije in skotopičnega sindroma že dolgo tradicijo. Začetki sežejo v zgodnja šestdeseta leta prejšnjega stoletja. Od Boruta Šalija (profesorja na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani), Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše do profesorice Marije Kavkler na Pedagoški fakulteti.
Leta 1994 sem naročila Irlen test za skotopični sindrom. Testiranje smo začeli v okviru Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje. Do današnjih dni se je zbralo obsežno empirično gradivo s pripadajočo dokumentacijo. Ker je bila v Sloveniji to edina možnost za testiranje skotopičnega sindroma, smo - poleg odraslih - po potrebi sprejemali tudi otroke. Pojav se od osebe do osebe namreč zelo razlikuje, vendar kaže nekatere osnovne značilnosti.
Potrebne barvne folije smo naročali neposredno iz New Yorka. Naročali smo jih za vsak primer posebej. Od takrat sta se testiranje skotopičnega sindroma in pomoč pri premagovanju bralnih težav bistveno razmahnila v okviru Inštituta za disleksijo pri SUTŽO. Razvoj je podprlo nekaj sponzorjev v zahvalo, ker smo rešili bralne težave njihovemu otroku. Povezali smo se z Irlen inštitutom v Londonu, dr. Alenom Penom in Centralnim Irlen inštitutom v San Franciscu, kjer s sodelavci še vedno deluje Helen Irlen. Do danes imamo tako že sedem skupin usposobljenih presojevalcev skotopičnega sindroma z licenco inštituta iz San Franciscu. Možnosti za testiranje smo tako sistematično razširili na vso Slovenijo.
Za testiranje skotopičnih očal je zadnja štiri leta v Slovenijo prihajal londonski strokovnjak dr. Alen Pen. Od decembra 2017 pa imamo tudi v Sloveniji za testiranje za skotopična očala usposobljeni dve domači strokovnjakinji: Ljubico Kosmač in dr. Polono Kelava. Tako ni več potrebno hoditi v tujino, niti po barvne folije niti po skotopična očala. Vse imamo že doma. Še več … na testiranje v Slovenijo prihajajo tudi iz sosednje Hrvaške. Glede na resnično velike potrebe so vsi, ki delajo v inštitutu, polno zasedeni. Licenco za presojevalca ali za diagnostika skotopičnih očal morajo naši strokovnjaki vsakih pet let obnavljati na Irlen inštitutu v San Franciscu in dokazati, da so seznanjeni z vsemi najnovejšimi raziskavami s tega področja.
Bibliografija
Funkcije možgan po nevrološki operaciji
Bila sem pod močnim vtisom, ko sem leta 1988 sodelovala pri rehabilitaciji mladega pacienta po nevrološki operaciji na Psihološkem inštitutu Penfieldove nevrološke klinike v Montrealu. Psihologi so spremljali, kako se pacientove funkcije po operaciji vračajo. Že vnaprej so točno napovedali, da po operaciji ne bo znal šteti. Nato se bo najprej pojavilo štetje naprej, šele čez več tednov štetje nazaj. Preverjali so tudi vidno percepcijo. Na belem listu so mu pokazali črne črke in like, da bi jih prebral in prepoznal. Kljub temu, da se je trudil, da bi kaj prebral, napenjal je oči in obraz, gubal čelo, zapiral veke, obračal papir, mu ni uspelo nič videti. Ko so bel papir s črnimi črkami prekrili s temno modro folijo in jaz na papirju nisem nič več videla, si je pacient vidno oddahnil, saj je končno zagledal, kaj na papirju piše in z zadovoljstvom na obrazu na glas prebral vso vsebino. Zdelo se mi je naravnost čarobno. Od takrat naprej sem iskala odgovor na ta pojav. Kaj je ta temno modra folija spremenila? Kako pomaga? Vprašanja so se vrstila eno za drugim.
Odkritje Helen Irlen
Razlago mi je dala knjiga Helen Irlen, ki sem jo kmalu zatem odkrila v knjigarni Reading by the colors v Londonu: »Overcoming dislexia and other reading disabilities through the Irlen method« (Branje z barvami. Kako premagamo disleksijo in druge bralne težave z irlen metodo?, prev. A. K.) (Irlen, H., 1991).
Samo knjige mi ne kažite
Vse življenje se ukvarjam z izobraževanjem. Vedno so mi bili uganka pametni ljudje, ki so izjavili: »Samo knjige mi ne kažite!« Poleg manjših raziskav o disleksiji na Filozofski fakulteti, sem se začela intenzivneje ukvarjati z disleksijo odraslih šele v okviru evropskega projekta FORWARD (1994–1998). V projektu so poleg Slovenije sodelovale še Norveška (kot koordinatorica projekta), Irska, Danska, Malta in Anglija. Takrat sem se tudi bolj posvetila odkrivanju in testiranju skotopičnega sindroma.
Tradicija raziskovanja disleksije in skotopičnega sindroma v Sloveniji
V Sloveniji imata raziskovanje in obravnavanje disleksije in skotopičnega sindroma že dolgo tradicijo. Začetki sežejo v zgodnja šestdeseta leta prejšnjega stoletja. Od Boruta Šalija (profesorja na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani), Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše do profesorice Marije Kavkler na Pedagoški fakulteti.
Leta 1994 sem naročila Irlen test za skotopični sindrom. Testiranje smo začeli v okviru Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje. Do današnjih dni se je zbralo obsežno empirično gradivo s pripadajočo dokumentacijo. Ker je bila v Sloveniji to edina možnost za testiranje skotopičnega sindroma, smo - poleg odraslih - po potrebi sprejemali tudi otroke. Pojav se od osebe do osebe namreč zelo razlikuje, vendar kaže nekatere osnovne značilnosti.
Potrebne barvne folije smo naročali neposredno iz New Yorka. Naročali smo jih za vsak primer posebej. Od takrat sta se testiranje skotopičnega sindroma in pomoč pri premagovanju bralnih težav bistveno razmahnila v okviru Inštituta za disleksijo pri SUTŽO. Razvoj je podprlo nekaj sponzorjev v zahvalo, ker smo rešili bralne težave njihovemu otroku. Povezali smo se z Irlen inštitutom v Londonu, dr. Alenom Penom in Centralnim Irlen inštitutom v San Franciscu, kjer s sodelavci še vedno deluje Helen Irlen. Do danes imamo tako že sedem skupin usposobljenih presojevalcev skotopičnega sindroma z licenco inštituta iz San Franciscu. Možnosti za testiranje smo tako sistematično razširili na vso Slovenijo.
Za testiranje skotopičnih očal je zadnja štiri leta v Slovenijo prihajal londonski strokovnjak dr. Alen Pen. Od decembra 2017 pa imamo tudi v Sloveniji za testiranje za skotopična očala usposobljeni dve domači strokovnjakinji: Ljubico Kosmač in dr. Polono Kelava. Tako ni več potrebno hoditi v tujino, niti po barvne folije niti po skotopična očala. Vse imamo že doma. Še več … na testiranje v Slovenijo prihajajo tudi iz sosednje Hrvaške. Glede na resnično velike potrebe so vsi, ki delajo v inštitutu, polno zasedeni. Licenco za presojevalca ali za diagnostika skotopičnih očal morajo naši strokovnjaki vsakih pet let obnavljati na Irlen inštitutu v San Franciscu in dokazati, da so seznanjeni z vsemi najnovejšimi raziskavami s tega področja.
Bibliografija
- Irlen, Helen (1991): Reading by the colours. Avery Publishing Group Inc., Garden City Park, New York.