Pogled za osebe
Z DISLEKSIJO

Prepoznavanje disleksije pri odraslih

Dr. Dušana Findeisen
 
Po spodaj naštetih znakih boste prepoznali, ali imate morda disleksijo.
 
  • Večina odraslih oseb z disleksijo obrača oči navzgor, kadar razmišlja. 
  • Nekateri pozabijo, kje so misel začeli. 
  • Nekateri potrebujejo vsakokrat, ko jim zastavimo vprašanje, nekaj časa za odziv, ki pa ni spontan. 
  • Nekateri imajo težave z razmišljanjem v številkah ali denimo z geometrijo, tridimenzionalno predstavo itd. 
  • Največkrat bolje obvladajo ustno sporazumevanje kot pisno. 
  • Slabo obvladujejo čas. Tudi, ko želijo priti pravočasno, zamudijo ali pa se pojavijo ob času, ko jih ne pričakujejo več. Lahko pa se pojavijo veliko pred dogovorjenim časom. Navadno najdejo nadomestne rešitve, kako obvladovati čas. 
  • Ko pišejo, delajo veliko tipkarskih napak. 
  • Nekateri so zelo napeti, ker se bojijo, da ne bodo jasni in razumljivi. 
  • Poročajo o tem, da jim ob glavni misli tečejo še stranske, zaradi katerih včasih glavno misel zapustijo, načnejo novo in niso razumljivi. 
  • Nekateri ne obvladajo socializiranega jezika, takšnega, ki upošteva kontekst sogovornika. Pripovedujejo kot da je sogovorec že sredi “konteksta”. 
  • Nekateri so izvrstni v abstraktnem mišljenju, odkrivanju zakonitosti. 
  • Imajo izjemen dar za občutljive odnose in sporazumevanje, a ne vsi.
  • Nekateri z lahkoto izumljajo nove sisteme, možne načine operacionalizacije zamisli. Njihovi odzivi so lahko izjemno čustveni. 
  • Pogosto jih odpuščajo z delovnega mesta ali pa odidejo sami, ker jih delo hitro prične dolgočasiti. 
  • Dobri so v problemskem učenju.
 

Disleksija pri odraslih

Odrasli naj se čim prej zavejo svoje vrednosti, da ne zastanejo ob svojih posebnih učnih težavah, temveč jih sprejmejo. Prizadevajo naj si za nekaj, kar je širše od njih samih, kar ima družbeno, ekonomsko ali politično vrednost, kjer bodo lahko dobili pozitivne odzive nase. Sodelujejo naj v društvih, kjer dobijo učno podporo. Morajo vztrajati, se prilagajati! Postavijo naj si jasne in dosegljive cilje. Izberejo naj prilagojene strategije za doseganje ciljev. Doseči morajo čustveno stabilnost. Obnašanje na delovnem mestu naj prilagodijo pričakovanjem in si morebiti priskrbijo pomoč pri tistih stvareh, ki jim povzročajo težave.
 

PREBERI ŠE