Kako v praksi prepoznamo skotopični sindrom?

Kako v praksi prepoznamo skotopični sindrom?
 

prof. dr. Ana Krajnc


Kako bi pri osebi iz zunanjih znakov prepoznali skotopični sindrom? Skotopični sindrom ne vpliva samo na popačeno zaznavanje teksta, ampak tudi na druge vidne zaznave, kot so: zaznava paralelnih črt, prehajanje iz ene vrstice teksta v naslednjo, bleščanje svetlobe, izgubljanje smisla prebranega in potreba po ponovnem branju, manjša učinkovitost branja pri fluorescentni luči, izpuščanje besed, utrujenost, glavoboli in bolečine v očeh, mencanje oči, približevanje in oddaljevanje glave od teksta, hitra utrujenost in občutek zaspanosti, izpuščanje krajših besed, pozabljanje, kje je v tekstu ostal in podobno.

Po vsej Sloveniji delujejo presojevalci skotopičnega sindroma z licenco Irlen inštituta iz San Francisca. Če so o pojavu dovolj informirani in bodo kaj podobnega odkrili pri sebi ali svojih najbližjih, se bodo lahko odločili za najbližjo možnost testiranja. Informacije o pripomočkih, ki bi probleme branja odpravili in nadaljnjih možnostih za testiranje skotopičnih očal, bi vsakega pripeljale do rešitve.
Težave v branju so v naši verbalni civilizaciji zelo vidne in povzročajo izločanje osebe iz družbenega okolja, če ne zna tega spretno skrivati. Znižujejo ugled in ustvarjajo napačno mnenje o nizkih sposobnostih osebe, čeprav je ugotovljeno, da disleksija ne vpliva na stopnjo inteligentnosti. Laično mnenje ljudi pa je drugačno. Posledično nastaja negativna predstava o sebi in nevarno je, da pri osebi zdrkne samozavest na najnižji možen nivo.
 

Odkrivanje težav pri branju

Znanje o skotopičnem sindromu bi zelo pomagalo učiteljem in staršem. Omogočilo bi jim, da pravilno razumejo probleme in ustrezno ukrepajo. Zakaj ne bi že na začetku težav pri branju premagali in preprečili psihične travme otroka v razredu. Otrokova predstava o sebi je odvisna od razmer doma in v šoli. Učitelju pa se včasih zdijo težave otroka pri branju brezupne, nepotrebni očitki otroku in staršem ter moralno razvrednotenje sledijo kot odraz učiteljeve nemoči, da bi otroka spremenil.

Obvezno testiranje, da otrok uradno pridobi pravico za dodatno učno pomoč, ne vključuje testiranja skotopičnega sindroma. Kako naj na šoli vedo, kaj bo vsebina dodatne učne pomoči?

Novonastajajoča civilizacija, podprta z novo tehnologijo, ni več toliko verbalna, kot je bila zahodna civilizacija, sloneča na govoru, branju, besedi, tisku. V novi vedno bolj prevladuje likovno izražanje. Kako oseba z disleksijo bolj obvlada likovno (celostno) izražanje kot verbalno, nam govorijo primeri, ko namesto teksta nekdo raje riše stripe, likovno in zmanjša tekst na minimum, zgolj besedo ali dve. Drugi po mučnem šolanju uspešno študirajo kemijo, formule jim vse povedo.

Ko je deklica z ustreznimi barvnimi folijami zagledala jasen tisk strani, je vzkliknila: »Joj! Kako jasno! Če bi moja učiteljica videla tako, kot sem jaz prej, tudi ne bi znala brati. Sedaj šele vidim, kako drugi vidijo stran.«

Prepozno odkrivanje skotopičnega sidroma pušča učitelja, otroka in starše, da tavajo v temi. Bralnih težav ne razumejo in ne vedo, kako problem rešiti. Posledično nastaja pri otroku velika psihološka škoda, ki ga zaznamuje za vse življenje.


  
Bibliografija

• Serres, Michel (2018): Palčica. Založba Hiša poezije: Ljubljana.
• Irlen, Helen (1991): Reading by the colours. Avery Publishing Group Inc.: Garden City Park, New York.
• Krajnc, A. Različne učne poti in disleksija V: Kulture v dialogu/Pedagoško-andragoški dnevi 2010, Ljubljana, 2010. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010. Str. 27-35.
• Laing, R.D. (1990): Self and others. London: Penguin Books.
• Irlen test for SSS. (2015) San Francisco: Irlen institute.
• Krajnc, Ana (2014/1): Talenti oseb z disleksijo in strategije za premagovanje primanjkljajev, raziskava SUTŽO (1995–2014). Neobjavljena monografija. Ljubljana.
• Krajnc, Ana (2018): Kaj je disleksija.
• Kosmač, Ljubica (2014): Če otroka pri branju boli glava. Šolski razgledi, št. 13, str. 10.
• Kosmač, Ljubica (2016): Skotopični sindrom in nič več težav. Ljubljana: Slovenska ženska, št.3/2016, str. 32–35.
• Kosmač, Ljubica (  ): Skotopični sindrom. Ljubljana: Naša žena, štev. 6, str.